obžalovati

Uf ja...pa smo spet tle...oblubla sm si že da ne bom več pisala o teb...ampk se zgodi...ka pomeni zgubit vemo vsi...no skor vsi...prazen prostor...lukna brez dna...misli polne, oči solzne...prepričevanje da moreš pozabit...prepričevanje da je mimo...in vse to tlačiš, tlačiš v sebe...skrivaš se za masko...ampak ko je prostor kamor vse tlačiš premajhen in preveč poln...in vse pade ven...snameš masko...pokažeš kdo si...pokažeš kaj ti manka...pokažeš...pokažeš resnico.
Ti si moja resnica...čeprov se tega ne zavedaš ker ti nikol nisem povedla kaj mislim, kake mam filinge do tebe...ampk sploh ni važno..ker nikol ne bom...kuham prevelko zamero...sploh ne vem zakaj...sploh ne vem če je vredno...sploh ne vem če je pravično..je to res?...al je SPET vse v moji glavi...si te brezveze predstavlam kot najhujšo osebo ki me je prizadela?...sploh ne vem več ka si naj mislim...nikol te ni blo...nikol ne boš...to že vem...kr ni med nama nč skupnega...razen laganja, prikrivanja, izmišljotin...ja pa kaj...tko ko ti do mene js do tebe...verjetn nama je to edina skupna lastnost, ne?...nimaš pojma kok bi te rada sovražla...pa te ne morem...glih kontra
In ko bo spet enkrat vse to padlo ven iz mene, ko bo prostor prepoln...bom spet snela masko...in morda celo enkrat povedala VSE kar si mislim...pa čeprov te zna to prizadet...boš usaj 1x u moji koži...mogoče pa enkrat prideš k pameti in prideš do mene...dvomim...ali pač?...za tebe nikol nisem obstajala...verjetn tut nikol ne bom...in to me najbol boli...tok spominov ko mam na tebe...tok solz je že blo zarad tebe...pa se še ne pobereš ven iz mojih misli...

RADA TE MAM (crkn)