Tajdi

Torek, 19.6.2007. Čist navadn dan. Dan razredne žurke. Men se ni dalo. Ampk po prepričevanju in malo trme Tajde, Maše in Helene sm se pojavla. Prva stvar ko sm stopla iz avta je biu dobesedno moker objem Maše, ki je lih kar stopla iz bazena. In da je blo use še lepš sm mela belo majco. Nevermind. Žurka ko žurka. Alkohol, pice, smejanje, kričanje. Dokler se nisem začela menit s Tajdo. Nikol si ne bi misnla, da se bom kdajkoli komurkoli tok odprla ko sm se njej. Začele smo čist u easy. Splošen pregled življenja. Nč posebnga. Dokler se niso začele tiste stvari, ko jih nosiš zakopane u najglobljem delu telesa. Ene lepe, druge pa temnejše ko noč. Sploh moje. Prva si ko sm ti zaupala. In vem, da bo to ostalo pr teb. Žau mi je sam da nisi vidla izraza na mojem obrazu. Dokazala sem ti da so na svetu tut hujše stvari in da se je brezveze sekirat za najmanjše. To si zapomnte. Mogoč učasih delujem ko da mi je useen za use. Ampk glih iz tega razloga.

Tko da Tajda hvala ti. Da si bla tam. Da si me poslušala. Vem, da ne moreš razumet kak je tist občutek. Ampk si bla ob men. Si pustila da se ti dobesedno zjočem na rami. Stran od useh. Da mi devaš podporo k jo rabim. Da mi znaš povedat da me maš rada. Če smo vesele al pa žalostne. Da mi daš vedet da te lahko pokličem kadarkol zarad česar kol.

Hvala ti. Rada Te Mam.:**