Vsak dan je tvoja slika prva stvar, ki jo zagledam. Vsak dan vidim tvoje ime na msn-ju. Vsak dan grem v imeniku na mobitelu mimo tvojega imena. Vsak dan zbiram pogum, da bi te kliknla, da bi te poklicala. In ko sem že na tisti točki da te bom kliknla, se zamislim kaj ti naj povem. Da te pogrešam? Da te hočem ob sebi? Da rabim tvoj nasvet? Da te mam rada? Ne. Tega 100% ne bom rekla. Sem pa preveč ponosna. No...kaj pa? Živijo. Kako si? Kaj počneš? In se neha. Pa potem? Tišina. Čista tišina. Kot vedno. Dokler ne bi bil čas da rečem: fsm bai. In potem spet nič. Tišina. Čista tišina. Dneve, tedne, mesece, leta. In seveda potem grem mirno mimo tvojega imena. Zaprem imenik. Zaprem msn. Pozabim nate. Vsaj za trenutek. Za bežen trenutek. Ker vedi, da si stalno v moji glavi. Pogledam film. Objemi. To je nekaj kar potrebujem. Tvoj. Ustavi se čas. Pomislim na srečne trenutke. Na trenutke ko sem se smejala. Ko sem bila ob tebi. Ko sem se počutila nekaj vredno. Ko moje oči niso bile prazne. Prižgem glasbo. Pero me acuerdo de ti. Vsak dan. Vsako uro. Vsako minuto. Vsako sekundo. Nato postanem utrujena. Odpravim se spat. Še zadnjič pogledam tvojo sliko. Vtisnem si jo v spomin in z njo zaspim. Do naslednjega dne...
petek, 10. avgust 2007
Tebi...
Vsak dan je tvoja slika prva stvar, ki jo zagledam. Vsak dan vidim tvoje ime na msn-ju. Vsak dan grem v imeniku na mobitelu mimo tvojega imena. Vsak dan zbiram pogum, da bi te kliknla, da bi te poklicala. In ko sem že na tisti točki da te bom kliknla, se zamislim kaj ti naj povem. Da te pogrešam? Da te hočem ob sebi? Da rabim tvoj nasvet? Da te mam rada? Ne. Tega 100% ne bom rekla. Sem pa preveč ponosna. No...kaj pa? Živijo. Kako si? Kaj počneš? In se neha. Pa potem? Tišina. Čista tišina. Kot vedno. Dokler ne bi bil čas da rečem: fsm bai. In potem spet nič. Tišina. Čista tišina. Dneve, tedne, mesece, leta. In seveda potem grem mirno mimo tvojega imena. Zaprem imenik. Zaprem msn. Pozabim nate. Vsaj za trenutek. Za bežen trenutek. Ker vedi, da si stalno v moji glavi. Pogledam film. Objemi. To je nekaj kar potrebujem. Tvoj. Ustavi se čas. Pomislim na srečne trenutke. Na trenutke ko sem se smejala. Ko sem bila ob tebi. Ko sem se počutila nekaj vredno. Ko moje oči niso bile prazne. Prižgem glasbo. Pero me acuerdo de ti. Vsak dan. Vsako uro. Vsako minuto. Vsako sekundo. Nato postanem utrujena. Odpravim se spat. Še zadnjič pogledam tvojo sliko. Vtisnem si jo v spomin in z njo zaspim. Do naslednjega dne...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
6 komentarjev:
ajoj.....but...I luw yaaaa
ne da se mi brat ka je itak neki bedastga ne*?:D
ti si bedast
iiii malička moia..hiaaa TAKO JE..resnično, vsakdanje..aaa hkrati boleče...poleg tega pa se še vsi najdemo v tem besedilo (PM smo nezanimivi ludje) =)
tep se tut to dogaja...dobr da vem da nisem edina ;)
rečejo,da bo boljš;)
res je....veš d se td js najdem v tem besedilu...pa še kok:/ rtm***
Objavite komentar