Božič - dan družine ali dan, ko sem lahko materialist?

25.12. je dan, ki so ga včasih preživljali v krogu družine. Dan prej je bila zvečer na sporedu obilna večerja na kateri se je zbrala cela družina, morda tudi sorodniki, katerih že dolgo nismo videli. Dnevi so bili mirni, počasni, ljudje so cenili vsak trenutek, ki so ga preživeli s svojimi najbližjimi.

Pa danes? Vsa tista pisma Božičku, seznami s 30. točkami, nesramno bogatimi igračami, ki jih bo otrok tako ali drugače zavrgel drugo leto, ker bo zvedel za nekaj novega. Večina nas je slabe volje. Napor v službi, cel popoldan v kuhinji..in vsi komaj čakamo, da večerja mine, da gremo lahko spat, ali pa pred TV, računalnik, vsak član družine zase.
In morda to ni najhujše. Menim, da so hujše reklame, ki še podpirajo vso to "božično evforijo", ki nas tako tepe po denarnicah. "Hmmm..dragi tale prstan je pa tako lep..a ne bi lepo zgledal na mojem prstu?"
Verjetno so najhujši primer otroci, ki nikoli ne govorijo po ovinkih ampak le "Božiček, prinesi mi tisto super Barbie hišo, to in ono barbiko, baletne čevlje, set za make-up, nove smučke..."

Ljudje..kje pa je tisto praznično vzdušje brez kiča, nabitih cen in nejevolje ob napačnem darilu? Jaz osebno sem zeloooooooooooo vesela ker letos za spremembo dobim obiske. Božič (pa čeprav nisem nek opasan vernik) bom preživela v krogu svojih najdražjih. Sem morda ena izmed redkih, ki sovraži darila in mesec prej zabiča prijateljem, družini, da noče NIČ. Ampak ne tisti nič "joj saj vem da bom nekaj dobil" ampak nič.
Se vam zdi čudno in neumno?
Meni se zdi čudno in neumno, to kar dela večina današnje populacije. Ne razumite me narobe, nič nimam proti malenkostim in majhnim pozornostim, ampak nov računalnik, mobitel, televizor, DVD predvajalnik in podobne stvari so enostavno pretirane.
Enostaven "rad(a) te imam, vesel(a) sem, da si z menoj" je čisto dovolj.